Sedejki si pijam edna zolta i uzivam vo prekrasniot glas na Vanja Lazarova i se prasuvam dali Makedonija ima zakon koj gi stiti Makedonskite umetnici i nivnite tvorbi. Za zal takov zakon ne postoi, i seuste se forsiraat umetnici koi doagaat od Srbija za steta na Makedonskite umetnici.
Site nie tvorime nekakvi tvorbi nekoi se intelektualni, nekoi se tehnicki pronajdoci, nekoi se umetnicki tvorbi, koi treba da se zastitat bidejki trudot na toj sto gi izmislil pa i stvoril treba da se ceni.
Treba da se razbere deka taa kniga, toj izum, toj proizvod sepak e neciee sopstvenistvo na nekoja individua, ne na zaednicata. So donesuvanjeto na takov zakon ke se zastitime no i ke se stovrat uslovi za intelektualni dostignuvanja na Makedonija i nejzinite ziteli. Imeno kreativniot process ne e tolku lessen, treba da se izmisli temata, i da se svede na taa forma koja ke go zadovoli vkusot na publikata i pazarot.
Imeno zakonite za avtorski prava, patenti i marki se pojavuvaat vo Zapadna Evropa vo 17 vek, prvo vo Anglija i Francija pa potoa vo Amerika i nasekade vo Evropa i vo ostanatite delovi na svetot.
So zakonot za avtorski prava, patenti i marki se zastituvaat tvorbata i avtorot na kogo mu se pla}aat odredena suma pari koga toa delo treba delo treba da se adaptira za scenski nastap ili ispecati.
Vo Amerika kulturata, knigoizdavackite kuki se vsusnost biznisi koi prodavaat intelektualni proizvodi koi se predstaveni na razlikni mediumi-knigi, filmovi, kompjuterski programi, videoigri, muzei itn.
Na Severno Amerikanskiot kontinent mnogu golem problem nastana koga se potpisuvase dogovorot za slobodna trgogovija tokmu vo delot na kulturata. Dodeka Amerikancite kulturata ja gledaat kako biznis, Kanada toa ne go gleda taka, bidejki za Kanada kulturnoto tvorestvo ne e biznis i se smetaat za neprofitni organizacii.
Kanada ja stiti svojata kultura od silnoto vlijanie na ekonomskiot posilen sosed-Amerika, preku zakoni so koi regulira deka treba da postoi Kanadska sodrzina vo programite na svoite vesnici, radio programi, televizii, teatri itn.
Vsusnost zakonot koj e vo sila veke edna decenija, veke belezi uspeh, mnogu Kanadski umetnici opstanaa. No poradi toa sto dogovorot za slobodna trgovija predviduva ukinuvanje na barierite megu trite zemji (Kanada, Amerika i Meksiko) se postavuva prasanjeto dali treba da se ukine toj dogovor ili zakonot.

Sostojbata vo Makedonija

Makedonija veke postoi 20 godini kako nezavisna i suverena drzava, no vakvi zakoni ne se seuste doneseni.
Kako prvo seuste nema definicija na toa kako legalno se smetaat kulturnite institucii koi se seuste vo drzavna sopstvenost, i koi treba da ostanat vo nejzina sopstvenost. Najdobro resenie e modelot na Kanada, kade sto postoi privatna inicijativa i pokraj toa sto ima drzavni institucii koi gi finansiraat tii proekti, sepak postojat zakoni kade e dozvoleno finansiranjeto na privatni proekti vo oblasta na kulturata.
Postojat privatni i drzavni muzei, umetnicki galerii, privatni laboratorii i instituti itn.
Za zal vo Makedonija, iscekuvaweto da se donese vakov zakon ja cini skapo. Stranskite izveduvaci doagaat vo Makedonija, no ne se od visok kvalitet, a so toa se promovira kicot i sundot vo forma na Turbo-folk i Ceca.
Dodeka toneme kulturno, i turbo-folkot stanuva muzika koja ja konzumirame kako glavno kulturno jadenje, domasnite zabavuvaci koi se borat da dobijat mesto vo eterot se primorani da go kopiraat sundot od Srbija za da bidat popularni.
Edna glavna pricina poradi koja Makedonskata kultura bele`i padez e poradi faktot sto ne postoi zakon koj ke go zastiti domasniot izveduvac i domasniot pazar od nekvaliteni produkti koi za razlika od Makedonskite kulturni proekti se poevtini.
Makedonija ima sopstveno tvorestvo, tradicija i kultura koe treba da go zastiti. So vakov zakon treba da se opfati i kulturnoto tvorestvo na site ziteli na Makedonija.
Treba da se zastitat i manastirite, freskite, ikonite, ikonostasite pa i dzamiite, bidejki i tie pripagaat i imale vlijanie vo kreiranjeto na Makedonskata kultura. Makedonija ima svoj talent koj treba da go zastiti i da go promovira, niz svetot.
Za zal naseto ministerstvo za Kultura e visoko vo oblacite, i seuste nema doneseno strategija za zastita na nashata kultura i umetnicko tvorestvo.
Jas seuste si sedam, pijam, uzivam vo muzikata, a glasot na Vanja seuste pee I me nosi daleku.