mara-popara
Posting Freak
    
Posts: 769
Joined: Dec 2009
Reputation:
6
|
Quote:Sakav da napravam kontakt so Ljubcho Georgievski, no dolgo vreme bev onevozmozuvan od Dosta Dimovska i Filip Petrovski, posebno od ovoj vtoriot, koj togash beshe shef na kabinetot na Georgievski. Sekogash bev vrakan so obrazlozenie, deka navodno, Georgievski ne e tuka ili bil zafaten, se dodeka vo edna prilika pred shtabot na VMRO – DPMNE ne go sretnav vozachot na Georgievski, koj reche deka pretsedatelot na partijata sakal da se vidi so mene. Sledniot den, Filip Petrovski beshe smenet.
Sednav i pochnav da razmisluvam i da gi sostavuvam parchinjata od mozaikot. Vo toj mozaik od ludje chija rabota moze da se oceni kako protiv interesite na VMRO – DPMNE bea trite chelni lu|e: Boris Zmejkovski, Dosta Dimovska i Tomislav Stojanovski. Navidum povremeno skarani, site tie sekogash imaa komunikacii i zaednichki povrzano dejstvuvanje. Vrz osniva na moite sredbi, sluchuvanjata so VMRO – DPMNE, konstatiranje na sostojbite, razmena na mislewa so bliski, a patriotski orientirani lu|e, sosema slobodno i so chisto srce gi iskazuvam ovie neshta, koi za nedovolno upatenite ke deluvaat mozebi sppekulativno, no za upatenite, so samo malku hrabro i logichno razmisluvanje, ke prozvuchat mnogu racionalno i prichinsko – posledichno povrzani.
ZA “PUCHISTOT” TOME I ZA VRSKATA MEDJU ZMEJKOVSki DARAVELSKI I RADOMIROVIK
Vo mugrite na poveke partiskoto ziveenje stana jasno deka po patot na komunizmot vo istochnite zemji, ke zapochne povtorno budenje na nacionalnata svest. Afirmacija na makedonskata kauza. Starata vlast seto toa go anticipira. Sakashe da go prevenira i da go stavi pod kontrola. Se javuvaat Ante Popovski i Gane Todorovski kako oficijalni inicijatori za osnovawe na MAAK. Mnogu brzo nivnata uloga beshe prochitana. Koga se vide deka MAAK se “istroshil” i deka ke se pravi nova partija koja vistinski ke gi brani nacionalnite interesi na Makedonija, vo nova partija VMRO – DPMNE, se ufrluvaa ludje koi se aktiviraat po potreba i procena na DB so instrukcii od KOS. Idejata e jasna. So stavanje pod kontrola na VMRO – DPMNE se stava i RM pod kontrola i istata ostanuva vo bliski vrski so Jugoslavija.
Prv chovek beshe Vladimir Golubovski. Koga vo Veles se glasashe za negovoto iskluchuvanje, Tomislav Stojanovski ( bevme zaedno vo Veles) insistirashe da si odime pred glasanjeto. Togash ne mi beshe jasno zoshto go napravi toa. Vo !993 g. nova sekvenca so Tome Stevkovski i Stoile Stojkov. So niv cello vreme beshe i Tomoslav Stojanovski koj vo posleden moment se povleche koga koga vide deka prevratot nema da uspee. Po kongresot vo Kichevo vo 1995 g. Tomislav Stojanovski go izgotvuva statutot na partijata so koja predlaga moznost za lesna smena na pretsedatelot na partijata. Obidot ne uspea, no namerata beshe iskazana. Po izborite 1994 g. odnosite medju Stojanovski i Zmejkovski navidum se vloshuvaat. Deka toa bilo samo maska pokazuva nekritichnata i neprincipielna poddrshka na Zmejkovski kon Dragan Daravelski, sinot na Stojanovski, koga tie go urivaa Opshtinskoto rakovovodstvo vo Kumanovo vo 1996 g. Ludjeto shto sobiraa potpisi protiv togashniot coordinator Stojanche Stefkovski, Zmejkovski gi naznachi vo Komisija za izbori.
Interesni se vrskite me|u Zmejkovski , Chedo Radomirovik i Daravelski. Site tie delovno sorabotuvaa i bea mnogu bliski. Taka, vo periodot na zaednichko rabotenje so Daravelski, vo zelba za brza naplata na pobaruvawa od Srbija, vo oktomvri 1994 g. Dragan Daravelski mi ponudi reshenie so “Tehnokom” t.e. “Radobank” t.e. so Radomirovik. Vo ponudata Radomirovik mi beshe pretstaven kako osnovach (zaedno so “Granit” i “Makedonija turist”) na “Radobank”. Vrz osnova na toj dogovor, a po izbor na Radomirovik, moite partneri isporachaa stoka za okolu 800 iljadi DM. Radomirovik ne go ispochituva dogovorot.
Po nekolkumesechno chuvawe na stokata, bev prinuden da mu7 ponudam snizuvanje na cenata na robata za 18 otsto za kolku tolku da gi povratam parite. Sekvencata so 20-te iljadi DM koi gi dadov na partijata za benzin za izborite 1994 g. e mnogu simptomatichen. Radomirovik insistirashe tie pari da odat preku srpskata firma “GENEKS”, iako se znaeshe deka taa firma i sluzi na KOS za finansiranje transakcii.
Tomislav Stojanovski, toa site aktivisti vo Kumanovo go znaat, postojano e vo pridruzban na Vancho Kovachev. Toj chovek, inaku, raboteshe za UDBA, svoevremeno beshe zadol`en za sledenje, medjudrugite, i na dr. Strashko Georgievski, koj vo 50-tite beshe zatvoren i shikaniran poradi ideate na VMRO. Nepristojnoto odnesuvanje i pravenjeto gafovi kako potpretsedatel na Sobranieto na RM i kako negov povremen pretsedavach, moze da se protolkuva i kako ushte kako eden napor pred makedonskiot narod VMRO – DPMNE da se pretstavi kako nezrela i neodgovorna vlast. Protiv negoviot sin, segashniot prv chovek na makedonskata carina Dragan Daravelski, poradi zatajuvanje na 200 iljadi DM od Narodna banka vo 1994 g. podnese krivi~na prijavavo 1995 g. Eve nekolku godini kako sporot ne se reshava. Mnogu eleganten nachin za iaplata na nivnata antivmrovska i antidrzavna aktivnost. Vo ovoj kontekst, ke go povtoram minusot od 220 iljadi DM od nasheto zaednichko rabotewe koe sudot isto taka ne saka da go reshi.
DOSTA GO UBEDI LjUBCHO POMEDJU DVATA IZBORNI KRUGA VO 1994 DA ODAT VO BUGARIJA
Ulogata na Dosta Dimovska e mnogu interesna i zagadochna. Dvoecot Zmejkovski – Dimovska sekogash bile protiv bliski vrski na Georgievski so patriotski orientirani intelektualciprotiv niv pravele razni spletki. Celta na toa e distanciranje na Georgievski od niv ostavanje vpechatok tie dvajcata muse najverni i najlojalni sorabotnici. Situacijata okolu kandidaturata na pretsedatelski kandidat vo 1994 g. mnogu plastichno go potvrduva. I pokraj faktot deka Georgievski zastana zad Ljubisha Georgievski, Dosta Dimovska, vo poedinechni razgovori so Simon Drakul i Dimitar Dimitrov na dvajcata im posochi deka tipuva na niv i deka istite ke dobijat partiska poddrshka ako ja prifatat kandidaturata. Rezultatot e poznat, a celta beshe zaladuvanje na odnosite so vodechkite patriotski orientirani intelektualci.
Ima edna situacija koj mnogu kazuva za antivmrovskoto rabotenje na Dimovska. Vednash po prviot izboren krug vo 1994 g. taa go ubedi Ljubcho Georgievski od potreba da odat vo Bugarija. Sledeshe eden silen mediumski udar od strana na SDSM so osnovna teza: VMRO – DPMNE odi vo Bugarija po konsultacii. Toa rezultira{e so namalena poseta na mitingot koj se organizirashe so DP na Petar Goshev. Znam sigurno deka Ljubicha Georgievski beshe protiv odenje vo Bugarija, pretpostavuvajki gi negativnite posledici od taa poseta. Po toj nastan se zaladija odnosite me|u Ljubisha i Dosta. Aleksandar Dinevski, nagovoren od strana na Zmejkovski deka Ljubisha Georgievski raboti protiv VMRO – DPMNE, ja prifaka sugestijata na Zmejkovski da odi so prislushen aparat kaj Ljubisha da go provocira, i taka obezbeduva “dokazen” material. Krajnata cel na toa e oddalechuvanje na Ljubisha Georgievski od Ljubcho Georgievski, shto togash i im uspea.
RASKOLOT VO 1997 E FIKTIVEN
Sporot me|u Dimovska i Zmejkovski od 1997 g. e fiktiven. Golem del od potpisnicite na peticijata protiv Dimovska se unapredeni od nea samata. Del stanaa pratenici, a na del od niv Dimovska im podeli visoki pozicii vo novata vlast ( Pane Velev, Filip Petrovski, Aleksandar Pandov, Rubens Naumovski, Zvonko Trajkovski itn. ). Idejata na fiktivniot spor, spored mene, beshe da se zacvrstat poziciite na eden od niv (Dosta), a drugiot (Zmejko) da ostane kako rezervna varijanta.
Posledno shto go napravi Dimovska so kadrovskata politika, samo posebe e dovolno za da se izvleche zakluchok za nejzinoto shtetno rabotenje. Vakvata losha kadrovska politika moze da bide odraz ili na kraen diletantizam, ili na nezainteresiranost, ili pak na svesna namera. Interesen e eden moment koj ukazuva na relaciite Dimovska – Zmejkovski i Stojanovski. Vo sporot vo OK vo Kumanovo pome|u Daravelski i “doktorskoto” krilo okolu kadrovskata lista, indikativno se vmeshuva Zmejkovski so edna informacija, kazana na eden aktivist od “doktorskoto krilo”, so poraka deka im e dzabe se i oti Dosta i Dragan se bliski i Dragan ja ima celosnata poddrshka od Dosta. Porakata beshe jasna: krenete race od se i ostavete gi rabotite da si techat.
Marginalizacijata na Sovetot na intelektialcite i na drzavno i na opshtinsko nivo povtorno e maslo na Dimovska. Na prviot CK, posveten na gradskata lista, taa go nagovorila Georgievski idejata na Kljusev za poshiroka komisija da ne pomine. Posledicite se poveke od vidlivi.
Svedoci sme na jasno iskazanite probugarski stavovi na Mladen Srbinovski i Milosh Lindro. Ako idejata na ovie dvajcata bila posochuvanje na isprepletenosta na kulturata na bugarskiot i makedonskiot narod, poradi aktuelnata konstelacija na odnosite pome|u Bugarija i Makedonija, kako i poradi nizata predrasudi na obichniot makedonski grdjanin,seto toa trebashe da se napravi mnogu posuptilno i po sistem “chekor po chekor”. Vaka, ostana vpechatok za jasno izrazenite probugarski stavovi na Srbinovski i Lindro. Vo momentov Srbinovski ima visoka funkcija. Toj e direktor na Univerzitetskata biblioteka “Sveti Kliment Ohridski”, a i toj i Lindro imaat vazen zbor koga e vo prashanje kompletnoto makedonsko izdavashtvo.
Se ostava vpechatok deka zad toa stoi Ministerot za kultura Dimitar Dimitrov, pod chija ingerencija e Univerzitetskata biblioteka. Moram da kazam deka znam odnosite pome|u Dimovska, Srbinovski i Lindro se mnogu bliski.
PRIKAZNATA SO “GLAS” NA VMRO – DPMNE
Vednash po izborite 1990 g. zapochna mediumskata kanonada protiv Ljubcho Georgievski i VMRO – DPMNE po prvichnite neizglasuvanja na Gligorov za Pretsedatel na RM. VMRO – DPMNE nemashe nachin da odgovori. Donesovme odluka za izdavanje na partiski vesnik koj jas bi go finansiral, i taka se sluchi “GLAS”. Shto e posebno interesno, na prviot osnivachki sostanok na redakcijata Dosta Dimovska go donese Kole Mangov, kogo shto podocna taa go napravi i chlen na Ustavnata komisija od VMRO – DPMNE. Izlegoa chetiri redovni broja so preskapi kolor-stranici. Dosta Dimovska i Kole Mangov se isplashija deka ke se zbogatam od izdavanjeto na vesnikot, pa pobaraa otchet i skluchuvanje dogovor za podelba na dobivkata. Bev iznenaden, bidejki do toj moment zagubite bea okolu 40.000 DM. Dosta nikogash nemashe prashano dali i kolku se prodava “Glas”. Edinstveno shto ja interesirashe beshe toa redovna plata da zemaat samo Srbinovski i Lindro. Bev dlaboko navreden, ne samo zaradi toa Srbinovski i Lindro pishuaa samo za Bugarija, dodeka ostanatite chlenovi i osnovachi na redakcijata, ne trebashe da dobijat nishto. Znam deka ne projde idejata vesnikot da se profesionalizira za da izleguva kako nedelnik, a Dimovska i ushte eden chlen na izdavachkiot sovet bea obvineti deka se odnesuvaat bolshevichki. “Glas” prodolzI da izleguva krajno neredovno, “od kongres do kongres”, pod vodstvo na noviot glaven urednik Ljupcho Jakimovski.
Ovaa moe izleguvanje vo javnosta go pravam kako moralen chin na odgovoren i patriotski orientiran chovek. Ako nekoj smeta deka ovie fakti i konstatacii ne soodvetno sum gi povrzal, neka poveli neka me demantira. Od druga strana, gi povikuvam site gradjani koi imale nakakov dopir so navedenite raboti da se javat i da me poddrzat.
ps.vo vesnikot ovoj del ne e dovolno chitliv.
|
|